Oglaševanje

Kulturne ustanove po Sloveniji na Ta veseli dan kulture odpirajo svoja vrata

Narodna galerija, Ivana Kobilca, Kofetarica
Milos Vujinovic/BOBO

Na dan obletnice rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna danes kulturne ustanove po vsej državi tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Zvrstili se bodo številni dogodki, od vodenih ogledov do filmskih projekcij in pogovorov. Upravni odbor Prešernovega sklada pa bo razkril imena Prešernovih nagrajencev.

Oglaševanje

Kulturne ustanove po Sloveniji bodo na Prešernov rojstni dan svoja vrata odprle 26. leto zapored. V muzejih, galerijah, gledališčih in drugih ustanovah se bodo zvrstile brezplačne razstave, vodstva, delavnice, gledališke predstave, filmske projekcije in pogovori.

Program brezplačnih kulturnih dogodkov, namenjen vsem starostnim skupinam, so na ministrstvu za kulturo pripravili v sodelovanju s kulturnimi ustanovami po vsej Sloveniji. Kot opozarjajo na spletni strani, je ponekod obvezna predhodna prijava, ker je število mest omejeno.

Ta veseli dan kulture pa je letos dobil novo vizualno podobo, ki jo je zasnoval grafični oblikovalec Tomato Košir, tudi dobitnik nagrade Prešernovega sklada.

Opoldne bo Upravni odbor Prešernovega sklada razkril imena Prešernovih nagrajencev za leto 2026. Za leto 2025 sta Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejela kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov.

Dnevi odprtih vrat slovenske kulture, imenovani Ta veseli dan kulture, na pobudo ministrstva za kulturo potekajo od leta 2000, ko je bila 200-letnica rojstva pesnika Franceta Prešerna (1800-1849). Namen je dodatno spodbuditi ljudi k obisku kulturnih ustanov. V Sloveniji osrednji kulturni praznik, Prešernov dan, praznujemo 8. februarja, na obletnico Prešernove smrti.

asta vrečko
Ministrica za kulturo Asta vrečko | Foto: Žiga Živulović, Bobo

Ministrica Vrečko v poslanici o "skoku v druge svetove"

Ob današnjem dnevu kulture je ministrica za kulturo Asta Vrečko v poslanici zapisala, da za kulturo ali umetniško vsebino ne potrebujemo nujno veliko časa, a vrne nam veliko. "Kultura ima moč, da nas spreminja, razveseljuje, v nas prebuja radovednost in empatijo," je zapisala ministrica.

"Muzej ali galerijo lahko mimogrede obiščemo tudi ob nedeljah, v knjižnico skočimo po pouku ali službi. V arhitekturi lahko uživamo na sprehodu ali ko gremo po opravkih. Glasbi lahko prisluhnemo kjerkoli, film si lahko ogledamo ob večerih za vikend skupaj z družino. Za branje pa si lahko vzamemo čas prav vsak dan vsaj deset minut pred spanjem, skupaj in na glas z bližnjimi ali sami," je v poslanici razmišljala Vrečko.

Vrečko meni, da si s kulturnimi prireditvami in kulturnim udejstvovanjem kot občinstvo ali kot ljubiteljski ustvarjalci napolnimo energijo, krepimo duševno zdravje, širimo obzorja, spoznavamo sebe, okolje in zgodovino. V nas prebuja zavedanje, da smo prav vsi del družbe in jo prav vsak od nas lahko tudi soustvarja. "Če kulturi namenimo delček časa v dnevu, ji dovolimo, da nam obarva vsakdan in vanj doda nekaj, česar v hitrem tempu življenja in potrošniškem svetu nimamo. Refleksijo. Sprostitev. Skok v druge svetove. Razumevanje. Užitek."

Ministrica se je na Ta dan veseli dan kulture spomnila tudi na vse ustvarjalce in ustvarjalke, strokovne in tehnične delavce, ki vsak dan soustvarjajo kulturno krajino. "Zato odprite vrata svojih src kulturi in umetnosti, spoštujte njihovo delo in obiščite enega od 290 brezplačnih kulturnih dogodkov v 130 kulturnih ustanovah v 70 krajih po državi in prisluhnite kulturi," je sklenila Vrečko.

Proslava ob dnevu državnosti 2025
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič na proslavi ob dnevu državnosti 2025 | Foto: Borut Živulović /BOBO

Predsednica DZ o veličini največjega slovenskega pesnika

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič pa je v poslanici povabila k obisku kulturnih ustanov. Spomnila je, da se je na današnji dan pred 225. leti v Vrbi rodil Prešeren, največji slovenski pesnik. "Za časa njegovega življenja večina sodobnikov ni znala prepoznati njegove veličine in moči njegovega ustvarjanja. Tudi zato, ker je ustvarjal v slovenskem jeziku. Bil pa je prvi slovenski ustvarjalec, ki se je po kakovosti del uvrščal med najeminentnejše evropske predstavnike takratnega obdobja romantike," je zapisala.

Njegova življenjska zgodba po njenih besedah v mnogočem na simbolni ravni slika življenjske poti številnih slovenskih vrhunskih umetnikov vse do današnjega dne. "Pogosto neprepoznani ali nerazumljeni za časa njihovih življenj, obsojani zaradi njihove morebitne kritične misli, ki jih odsevajo njihova dela, ali pa zaznamovani, ker v času, ko večina uspeh posameznika meri skozi materialno, niso bili dovolj komercialni," je zapisala in dodala, da je kljub temu prav kultura temelj slovenske nacije in da so kulturniki in umetniki v novejši zgodovini prispevali ključne mejnike za nastanek samostojne Slovenije.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih